Pred kratkim smo pri pregledu urina pod mikroskopom našli takšno sliko. Na fotografiji so kristali v urinu.
Čeprav so zelo majhni, lahko povzročajo precejšnje težave.
Kristali dražijo sluznico mehurja, zato postane uriniranje neprijetno ali boleče. Če se pridruži še bakterijska okužba, se lahko razvije bakterijsko vnetje mehurja. In če težave ne odkrijemo pravočasno, se lahko kristali začnejo združevati v urinske kamne.
Veliko lastnikov pričakuje, da bo v urinu prisotna kri ali da bo pes uriniral zelo pogosto. Včasih pa je prvi znak precej bolj neopazen. Pes pri uriniranju stoji nekoliko dlje kot običajno, večkrat se postavi v položaj za uriniranje ali izloča manjše količine urina.
Zakaj kristali sploh nastanejo?
Na njihov nastanek vpliva več dejavnikov. Pomembni so prehrana, količina popite vode, pH urina, pri nekaterih psih pa tudi bakterijske okužbe sečil. Svojo vlogo lahko ima tudi dedna nagnjenost.
Najpogosteje srečamo struvitne kristale in kristale kalcijevega oksalata. Ker vsaka vrsta nastane iz različnih razlogov, je tudi zdravljenje različno.
Če je prisotna bakterijska okužba mehurja, jo zdravimo z antibiotikom. Pri določenih vrstah kristalov uporabljamo posebno veterinarsko dietno hrano, ki pomaga kristale raztapljati in zmanjšuje možnost nastanka novih. Pomembno je tudi, da pes popije dovolj vode. V določenih primerih priporočamo tudi prehranske dodatke za podporo sečil ali uravnavanje pH urina.
Če težave ne odkrijemo in ne zdravimo pravočasno, lahko iz kristalov nastanejo urinski kamni. Ti lahko povzročijo tudi zaporo sečil, kar je urgentno stanje in zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč.
Na srečo lahko kristale odkrijemo že s preprostim pregledom urina- še preden povzročijo resnejše težave.