Veterinarska ambulanta je tradicionalno prostor, kamor se pripelje bolno žival za zdravljenje, operacijo…
Včasih pa tudi zdravo žival za poseg, ki ni nujen, ampak se ga priporoča. Priporočajo ga tudi na forumih, facebooku, po novem se sprašuje tudi ai bote (menda vejo vse… na žalost se tudi velikokrat zlažejo, vendar tega ne veš, če tematike ne poznaš res dobro).
Vsake toliko dobim stranko, ki zaradi vseh razpoložljivih informacij ne ve več kako se odločiti. Prebrala je res ogromno. Ve za vse pluse in minuse. Za povrhu vsega pa dela še v medicinski stroki in ima osebne izkušnje o vplivih določenih posegov na telo.
Moj pogled je, da za poseg, ki ni nujen za reševanje življenja in se ni potrebno odločiti danes, počakaš. Da lahko ponovno razmisliš.
Če pa vidiš, da je dobesedno v nasprotju s tvojimi izkušnjami in imaš res slab občutek glede tega… se za poseg pač ne odločiš.
Kajti, če globoko v sebi veš, da neka odločitev ni zate, delaš proti sebi. In da ti življenje pokaže, da si ponovno delal proti sebi, znajo kake stvari kdaj iti tudi narobe. Morda kot še kak dodaten minus. Da veš za drugič. In da se naučiš. Biti avtentičen. Biti pristen. Povezan sam s sabo.
Gospa, ki je včeraj prišla z dilemo, sterilizirati svojo psico ali ne (nima težave paziti jo), je ugotovila, da se ji tematika delovanja proti sebi dogaja tudi na ostalih področjih, in je v rahlem šoku zapustila ambulanto z besedami: “O tem do danes nisem razmišljala.”
Videla sem jo, da je doživela svoj aha moment. Ne samo glede svoje živali. Temveč življenja na splošno.
Smo tu res samo za živali? Guess not…
